Najzgodnejše obdobje dvorca Tuštanj pri Moravčah ostaja do danes ne povsem raziskano. Na heraldični plošči nad vhodom lahko sicer preberemo, da je bil dvorec zgrajen leta 1490, ne pa tudi, kdo ga je dal zgraditi. Njegova preteklost postane oprijemljivejša po letu 1610, ko je na njem že gospodoval Martin Bertold Schwab pl. Lichtenberg. Približno pol stoletja kasneje (med letoma 1667 in 1671), ko je bila grajska stavba že v relativno slabem stanju, pa se je obnove in prezidave skupaj z ženo Ano Felicito Gall z Rožeka lotil Franc Bernard baron Lichtenberg, sicer deželni in vojni komisar na Gorenjskem, Krasu, v Pivki in istrski četrti, ki je kot jezdni mojster skrbel tudi za konje deželnih stanov. O tem priča že omenjeni napis na heraldični plošči, nad katerim sta izklesana grba Lichtenbergov in Gallov. Napis se celoti glasi: TVFTSTAIN WAR AVFGEBAVT IM 1490 IAR WEILEN ABER DAS GSCHLOS ETWAS WENG GEBAVT GEWESN ALS HAT DER WOLLGEBORNE HERR HERR FRANCZ BERNHARDT FREIHER VON LIECHTENBERG HERR AVF TVFTSTAIN ORTENEG VND OTTENSTAIN & EINER LÖB. LANTSCHAFT IN CRAIN IBER DERO IM WARTGELT HALTENDE GERISTE PFERDT WOLLBESTELTER RITMAISTER AVCH LANDT VND KRIEGSCOMMISSARIVS IN OBERCRAIN KARST POIK VND ISTERREICHER VIERTEL & VND SEINE FRAV GEMALLIN ANNA FELICITAS GEBORNE GALLIN ZV RVDOLFSEG FREIN ZVR GOTTES ER VND LOW IM IAHR 1667 IBERBAVEN VND BIS ENDE 1671 IAHRS VÖLLIG RENOVIEREN VND VERFERTIGEN LASSEN.
Franc Bernard, ki je v času grajskih prezidav že nosil naziv barona Lichtenberga, se je rodil še kot »zgolj« Schwab pl. Lichtenberg. Rodbina Schwab naj bi izvirala iz Frankovske, vendar ni povsem jasno, kdaj se je priselila na Kranjsko. Henrik Schollmayer-Lichtenberg, ki je v začetku 20. stoletja raziskoval izvor rodbine, v katero je bil posvojen, je prve Schwabe sicer iskal že v 12. stoletju, kar pa ni povsem zanesljivo. Cesar Leopold imenuje leta 1660 Schwab-Lichtenberge »prastar plemeniti viteški rod«, vendar ni jasno, ali s tem misli Schwabe ali Lichtenberge ali morda oboje. Pač pa je zanesljivejši podatek, da se je leta 1519 Janez Schwab poročil z zadnjo predstavnico srednjeveških Lichtenbergov, katerih izvorni istoimenski grad je stal v neposredni bližini Bogenšperka. Schwabi so kasneje po Lichtenbergih prevzeli tudi priimek in se odsihmal imenovali z dvojnim priimkom Schwab pl. Lichtenberg. Po nekaterih podatkih naj bi se to zgodilo leta 1564, morda pa je zanesljivejša letnica 1573, ko je nadvojvoda Karel Schwabom dovolil, da svoj grb združijo z grbom izumrlih Lichtenbergov. Tako je nastal kvadriran grb, v katerem je v 1. in 4. polju ostal modri lev Schwabov, v 2. in 3. polju pa se mu je pridružil še rdeči orel Lichtenbergov.
Dne 5. januarja 1637 je cesar Ferdinand II. povzdignil Franca Bernarda skupaj z bratom Janezom Jurijem in bratrancem Francem v baronski stan. Morda je cesarjeva smrt mesec dni kasneje botrovala temu, da diploma takrat ni bila izdana. Zato je leta 1660 cesar Leopold I. omenjene tri Schwab-Lichtenberge še enkrat »pobaronil« in jim istočasno tudi dovolil, da opustijo prvotni priimek Schwab in uporabljajo samo naziv baron Lichtenberg. Kmalu zatem se je Franc Bernard lotil obnove Tuštanja in v napisu nad portalom že uporabil svoj novi naziv. Če bi se obnove lotil nekaj let kasneje, bi namesto baronskega lahko uporabil grofovski naziv, saj ga je cesar Leopold leta 1688 povzdignil še med grofe. Do spremembe grba takrat po vsej verjetnosti ni prišlo, saj so grofje Lichtenbergi tudi po letu 1688 uporabljali enak grb, kot jim je bil dodeljen leta 1660.

Literatura:
Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. I. Gorenjska. Območje Kamnika in Kamniške Bistrice (knjiga 7). Ljubljana 1997, str. 146.
Lavrič, Leon: Odsev blišča moravških gradov. Moravče, 2004, str. 125.