Aliančni grb nad portalom gradu Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem predstavlja zakonsko skupnost Riharda Jožefa grofa Auersperga (1731–1797) in njegove tretje žene Marije Beatrike grofice Falkenhayn (1739–1810). Rihard Jožef je Šrajbarski turn prevzel po smrti očeta Aleksandra leta 1759. V čas njegovega gospodovanja sodita tudi obnova in predelava grajske stavbe. Dela so izvajali v letih 1769 in 1770, o čemer priča tudi letnica na strešnem čelu gospodarskega poslopja, enako letnico (1770) pa je verjetno skrival tudi danes le deloma berljiv kronogram ob sončni uri na dvoriščni strani dvorca. Severni trakt je takrat dobil atiki z urama, tako na zunanji kot na notranji strani, zasuli so tudi obrambni jarek, v južnem traktu pa so uredili kapelo z majhnim zvonikom in čebulasto kapo. Obnove so bili deležni tudi prostori v prvem nadstropju, fasada, grajski park in grajska pristava. Ob tej priložnosti je po vsej verjetnosti nastala tudi poznobaročna grbovna plošča nad portalom. Različni barvni odtenki, ki jih še danes zasledimo na posameznih heraldičnih elementih, dajejo slutiti, da sta bila grba nekoč barvna. Heraldično desni grb pripada grofom Auerspergom in je lahko prepoznaven. Heraldično levi grb pa je na Slovenskem manj poznan in je bil zato v preteklosti večkrat napačno identificiran – pripisovali so ga med drugim Gallom in Perizhofferjem. V resnici gre za grb družine danes že izumrlih grofov Falkenhayn, ki so bili do 17. stoletja razširjeni predvsem po ozemlju nekdanje Šlezije in Prusije. Leta 1690 so bili povzdignjeni med grofe Svetega rimskega cesarstva in ob tej priložnosti so prejeli tudi grb, ki je upodobljen na Šrajbarskem turnu.
Danes je grbovna plošča v zelo slabem stanju, zlasti grb Falkenhaynov, ki je delno razbit.

Literatura:
Cevc, Emilijan: Kulturni spomeniki v Krškem in bližnji okolici. Krško, 1977.
Jakič, Ivan: Vsi slovenski gradovi. Ljubljana: DZS, 1999, str. 332.
Preinfalk, Miha: Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura. Ljubljana: ZRC SAZU, 2005, str. 199–202.
Sapač, Igor: Baročni arhitekt Lovrenc Prager. Grajski opus. Ljubljana 2003, str. 22, 23.
Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Dolenjska – druga knjiga. Med Bogenšperkom in Mokricami (knjiga 13). Ljubljana 2001, str. 159.