Na levi strani ceste Ljubljana–Litija dominira v kraju Dolsko dvorec Dolsko, imenovan tudi dvorec Sv. Helena ali Žerjavov grad. Danes so v njem stanovanja, vendar se je kljub temu nad vhodom ohranila grbovna plošča z napisom, ki obiskovalcu pove, da je dal dvorec leta 1580 »iz zemlje« postaviti Leonard Formentini (Frumentin) iz Tolmina, vitez nemškega viteškega reda (križnikov), deželni komtur spodnjeavstrijske balije in svetnik nadvojvode Karla: DIS GEBEI HAT DER ERWIERDIG EDL VND GESTRENG HERR LEONHART FRVMENTIN ZV DER HERSC[h]AFT TVLMEIN RITTER DEVTSCHORDENS LANTCOMENTEVR DER N: O: BALLAI FVR: DVR: ERZHERZOGEN CARL ZV OSSTERREICH RAT: VON GRVNDT ERHOBEN VND IN GOTTES NAMEN AVFFBAVEN LASSEN ANNO DOMINI 1580.
Pod napisom je izklesan grb Leonarda Formentinija, ki pa je zaradi njegove pripadnosti križnikom nekoliko drugačen od osnovnega grba družine Formentini. Osnovni grb namreč vključuje le tri prašiče in bruno, Formentinijev pa je razširjen s črnim križem nemškega viteškega reda in srčnim ščitom, v katerem je Samson v boju z levom.
Leonard Formentini je sodil v staro čedajsko plemiško družino, katere prve omembe segajo v konec 13. stoletja. Začetnik družine naj bi bil Simon de Versa iz Čedada, ki naj bi imel zaradi pšenične brade vzdevek Formentino (it. frumento = pšenica). Leta 1357 je cesar Karel IV. njegove potomce povzdignil v plemiški stan, družina pa se je nato razdelila v več vej, ki so se razpršile po Furlaniji. Za slovenski prostor je najpomembnejša t. i. goriška veja, ki jo je osnoval Panfilo Formentini, in katere predstavniki živijo še danes v Števerjanu (San Floriano del Collio). Panfilo je imel pet sinov, od katerih sta bila dva, Leonard in Franc, viteza nemškega reda. Njegova, goriška veja (otroci Panfilovega najmlajšega sina Ludvika), je leta 1623 tudi prejela baronski naziv s predikatom »iz Tolmina in Bilj« (zu Tolmain und Biglia) in ob tej priložnosti se je izboljšal tudi njihov grb.
O siceršnjem življenju Leonarda Formentinija, viteza nemškega viteškega reda, se ni ohranilo prav dosti podatkov. Imel je še tri sestre (dve sta bili nuni) in štiri brate, od katerih je Franc sledil njegovim stopinjam in prav tako stopil v križniški red. Leonard je kot križnik leta 1556 postal koadjutor spodnjeavstrijske balije, kasneje pa njen deželni komtur. Kot komtur je bil Formentini gradbeno zelo dejaven (križniški stavbi v Ljubljani in Novem mestu). Leta 1580 je dal postaviti tudi dvorec v Dolskem, ki pa je služil bolj kot komturjeva počitniška rezidenca. Leta 1591 je dal sredi grajskega dvorišča postaviti vodnjak, ki je imel prav tako vklesan spominski napis (danes obstaja le še obroč vodnjaka, ki so ga po drugi svetovni vojni premestili na vrt). Valvasor se sto let kasneje navdušuje nad lepo okolico in hkrati obžaluje, da ostaja dvorec večino časa nenaseljen, saj se komtur raje zadržuje v Ljubljani kot tu v Dolskem.

Literatura:
Geromet, Giorgio in Alberti, Renata: Nobiltà della contea. Palazzi, castelli e ville a Gorizia, in Friuli e in Slovenia, II. Monfalcone, 1999, str. 38–39.
Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. I. Gorenjska. Med Goričanami in Gamberkom (knjiga 10). Ljubljana 2000, str. 127.
Titan v. Hefner, Otto: Der Adel des Herzogthums Krain und der Grafschaften Görz und Gradiska. J. Siebmacher’s grosses und allgemeines Wappenbuch. Nürnberg, 1859 (Görzer Adel, str. 27).
Valvasor, Johann Weikhard: Die Ehre des Herzogthums Krain, XI. knjiga. Nürnberg, 1689, str. 276.