Na pročelju dvorca Drnča med Zgošo in Dvorsko vasjo pri Begunjah na Gorenjskem je vzidana zelo lepo ohranjena kamnita plošča, ki obiskovalcu sporoča, da je dal stavbo leta 1531 povsem na novo prezidati oz. »dvigniti s tal« baron Jakob Lamberg, svetnik cesarja Ferdinanda in kranjski deželni glavar. Sredi napisa, ki se v izvirniku glasi: ROM: KAY: MT ETC. FERDINANDI RATH / VND LANDTSHAVBTMAN IN CRAIN / HERR IACOB VON LAMBERG FREYHERR / ZVM STAIN VND GVETEN= / BERG LIESS MICH VOM / GRVNT IM 1.5.31. IAR / ERHEBEN VND WARD / VOLGE[N]TS MIT KAŸ= / SERLICHER VND LANTS= / FVRSTLICHER FREŸHAIT / ZV[M] GVETENBERG GENANT / GOT GEB GLVKSALIG END 1.5.58., je izklesan tudi grb Lambergov. Ta podatek so uporabljali zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji pri raziskovanju stavbne zgodovine in njenih prebivalcev. Vendar so pri tem spregledali pomembno podrobnost: plošča namreč sploh ne govori o dvorcu Drnča, temveč o gradu Gutenberg!
Drnča je bila v 16. stoletju še v rokah Gallenbergov (ki so mu očitno dali renesančno podobo) in je lamberška posest postala šele v začetku 17. stoletja. Torej za obstoj in podobo dvorca ni bil zaslužen Jakob Lamberg, saj sploh nikoli ni bil njegov lastnik. Pač pa je Lambergu pripadal grad Glanz, ki je nekdaj stal nad vasjo Slatna pod Dobrčo pri Begunjah. Grad je bil močno poškodovan v potresu leta 1511, zato ga je Lamberg obnovil oz. »dvignil s tal« (vom grvnt erheben) ter od cesarja Ferdinanda leta 1557 dobil dovoljenje, da ga preimenuje v Gutenberg (zvm Gvetenberg genant). In natančno o tem govori spominska heraldična plošča, ki je bila torej nekdaj na Gutenbergu, ko pa je grad propadel, so jo prenesli in vzidali v Drnčo. O tem nenazadnje priča tudi podoba Drnče pri Valvasorju, kjer spominsko ploščo nad vhodnimi vrati iščemo zaman, čeprav se sama podoba dvorca do današnjih dni ni kaj bistveno spremenila.
Tudi kamen, iz katerega je plošča izdelana, kaže, da ta na dvorcu Drnča ni na prvotnem mestu; kamen namreč ni primerljiv s kamnom, iz katerega so izdelani drugi renesančni elementi na zunanjščini dvorca. Do zadnje prenove stavbe leta 2011 so tudi poškodbe na starem fasadnem ometu okoli plošče kazale, da so ploščo vzidali sekundarno.

Literatura:
Dremelj, Luka: Začetki rodbine Lamberg na Kranjskem (s poudarkom na liniji s Kamna in Gutenberga). Kronika 70, 2023, št. 1, str. 5-28 (DOI: 10.56420/Kronika.71.1.01)
Jakič, Ivan: Vsi slovenski gradovi, Ljubljana: DZS, 1999, str. 99.
Kos, Dušan: Turnirska knjiga Gašperja Lambergerja. Ljubljana, 1997.
Sapač, Igor: Gutenberg in Glanz oziroma Novi Gutenberg. Stavbnozgodovinski oris. Kronika 68, 2020, št. 3 (Iz zgodovine Tržiča), str. 375–438.
Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana, DZS, 1982.
Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Gorenjska. Ob zgornjem toku Save (knjiga 6). Ljubljana: Viharnik, 1996, str. 37–38.