Ptujski grad, eden biserov slovenske grajske arhitekture in plemiške zapuščine na Slovenskem, je ob koncu 19. stoletja doživel nov razcvet. Zasluge za to je imel njegov takratni lastnik Janez Jožef grof Herberstein (1854–1944), ki je grajsko stavbo podedoval po svoji materi Tereziji (1822–1895), eni zadnjih članic knezov Dietrichsteinov. Terezija je bila zelo podjetna ženska in se je takoj po končanih zapletih glede dedovanja in lastništva gradu leta 1873 lotila njegove temeljite prenove. Delo je dokončal njen edini sin Janez Jožef Herberstein v začetku 20. stoletja in dal v spomin na obnovitvena dela vklesati naslednji napis: IOH. IOSEPH S. R. I. COMES DE HERBERSTEIN ET PROSKAV DNVS IN / LIBOCHOVIC ETC. IN BOH. IN KANITZ IN MORAVIA ET IN POETOVIONE ET / WVRMBERG IN STYRIA CVBICVLARIVS ET DAPIFER HERED. IN CARINTHIA COMTH. / REG. BAVARII ORDINIS EQVITVM SANCTI GEORGII RESTAVRAVIT HOC CASTELLVM ET / HANC PORTAM ANNO DNI MCMXII. Napis lahko skupaj z grbom Herbersteinov vidimo na notranji strani atike vhodnega portala, ki vodi v grajsko dvorišče (zunanja stran atike je okrašena z grbom grofa Valterja Leslieja iz 17. stoletja).
Napis razkriva, da je bil Janez Jožef Herberstein komornik in dedni stolnik na Koroškem, komtur kraljevega bavarskega reda sv. Jurija ter lastnik Ptuja in Vurberka na Štajerskem, Libochovic na Češkem in Dolnih Kounic na Moravskem. Prav veliki dohodki njegovih čeških posesti so mu omogočili, da je na Štajerskem kupil (poleg Vurberka) še Hrastovec in Ravno Polje. Večino bogate grajske opreme iz omenjenih gradov je prenesel na ptujski grad, kjer je ustvaril pravo zasebno muzejsko zbirko in jo odprl za javnost. Finančno je podpiral in organiziral številna arheološka izkopavanja na Ptuju in v širši okolici – po njegovi zaslugi se je ohranila tudi nagrobna plošča Friderika Ptujskega, ki jo je našel v nekem hlevu. Za zasluge, ki jih je Herberstein imel pri raziskovanju ptujske zgodovine, mu je tamkajšnje Muzejsko društvo leta 1910 podelilo častno članstvo.
Zanimivo in nekoliko neobičajno življenje Janeza Jožefa grofa Herbersteina pa je odsevalo v še eni podrobnosti. Njegov grb se je namreč opazno razlikoval od običajnega herbersteinskega rodbinskega grba, kar je prav tako povezano z njegovo materjo Terezijo oz. njenimi predniki. Leta 1693 sta se namreč poročila Karolina Maksimiljana grofica Proskau (češ. Pruskovská z Pruskova) in Valter, 4. knez Dietrichstein. Nevesta je bila zadnja iz starega šlezijskega rodu, katerega začetnik je po legendi v času Aleksandra Makedonskega iznašel konjsko podkev in si zaslužil večno hvalo slavnega vojskovodje. Ime tako slavnega rodu seveda ni smelo preiti v pozabo in tako so potomci Valterja Dietrichsteina in Karoline Maksimiljane Proskau dobili dvojno ime – Dietrichstein-Proskau. Toda poldrugo stoletje kasneje, leta 1858, je z Jožefom 9. knezom Dietrichsteinom izumrl tudi ta rod. Ena od hčera umrlega kneza je bila tudi Terezija, poročena grofica Herberstein, ki je svojemu edincu Janezu Jožefu zapustila med drugim tudi denarni fidejkomis svojih prednikov, grofov Proskau. Na podlagi tega fidejkomisa je cesar leta 1896 Janezu Jožefu dovolil, da združi svoje ime in grb z imenom in grbom družine Proskau. To je veljalo zanj in za vse njegove naslednike, ki bi uživali omenjeni denarni fidejkomis. Od takrat dalje se je Janez Jožef uradno imenoval »grof Herberstein in Proskau«, njegov herbersteinski grb pa se je razširil z jelenom in dvema podkvama iz proskauskega grba.
Zanimivo je, da so upodobitve grba Herberstein-Proskau iz časa Janeza Jožefa drugačne od uradnega blazona. Proskauski jelen in podkve so v razcepljenem 2. in 3. polju, medtem ko se v 1. in 4. polju »stiskajo« izvorni herbersteinski škarnik, kastilski stolp in avstrijsko srebrno bruno na rdeči podlagi. Tudi šlema sta le dva – iz desnega rastejo trije vladarji, iz levega pa jelen. Zakaj je Janez Jožef uporabljal ta, manjši oz. stilizirani grb, ni povsem jasno (morda je bil uradni grb preveč zapleten). Po navedbah njegovega vnuka Christopha Herbersteina je Janez Jožef takšno obliko grba predvidel tudi za izdelavo svojega namiznega servisa.
Z odpravo fidejkomisov po prvi svetovni vojni je ugasnil tudi denarni fidejkomis grofov Proskau. Danes nihče od Herbersteinov ne nosi več dvojnega imena in tudi razširjeni grb Herberstein-Proskau je skoraj utonil v pozabo.

Literatura:
Ciglenečki, Marjeta: Družini Leslie in Herberstein ter oprema njihovih gradov Hrastovec, Vurberg in Ptuj. Srečanje z Jutrovim na Ptujskem gradu. Ptuj, 1992, str. 43–52.
Meraviglia Crivelli, Rudolf Johann: Der Böhmische Adel. J. Siebmachers grosses und allgemeines Wappenbuch, 4. Bd. 9. Abt. Nürnberg, 1886, str. 157.