Grb je del nagrobnika, ki je danes vzidan v zahodno zunanjo steno brezoviške župnijske cerkve, levo od vhoda. Leta 1864 ga je dal svojim staršem postaviti Franc Prešeren (1802–1887), tamkajšnji oberrihtar (župan) in gostilničar, potem ko je tri leta prej (1861) dosegel potrditev plemiškega naziva. Njegov grb je enak grbu, ki ga je leta 1724 hkrati s predikatom »Heldenfeldt« ob povzdigu v plemiški stan prejel Janez Krstnik Prešeren (1680–1746), dr. prava in pisar na kranjskem ograjnem sodišču (ta je grb pravzaprav prevzel od svojega strica soimenjaka (1656–1704), ki je bil ljubljanski stolni prošt, prvi predsednik Akademije operozov na Kranjskem in član Dizmove družbe). Franc Prešeren je namreč dokazoval (čeprav s šibkimi argumenti), da je potomec pravnika Janeza Krstnika Prešerna in da mu zato pripadata tako njegov grb kakor tudi predikat. Grb je vklesan tudi na nagrobniku njegovih zadnjih potomcev na pokopališču St. Leonhard v Gradcu.

Literatura:
Novak, Josip: Zgodovina brezoviške župnije. Ljubljana, 1907, str. 217.
Preinfalk, Miha: Plemiške rodbine na Slovenskem, 18. stoletje. 1. del: Od Andriolija do Zorna. Ljubljana: Viharnik, 2013, str. 115–124.
Spreti, Vittorio: Enciclopedia storico-nobiliare italiana, 8. Milano 1935, str. 497.