»Grip fast!« Trdno se primite, naj bi vzkliknil Bartolomej ali Bartolf, legendarni začetnik rodbine Leslie, potem ko je njegova varovanka, škotska kraljica Margareta skoraj padla s konja. Za večjo varnost naj bi nato pâsu, ki je varoval kraljico na konju, dodal še dve sponki. Legenda iz 11. stoletja je našla odmev tudi v rodbinskem grbu Lesliejev, v katerem so tri pasne sponke in besedi Grip fast.
Rodbina Leslie se je v naslednjih stoletjih močno razvejila po celotni Škotski. Veja, iz katere so izvirali kasnejši avstrijski Leslieji, je imela sedež posesti v Balquhainu v bližini Aberdeena. V začetku 17. stoletja je bil šef omenjene veje John Leslie, deseti baron Balquhainski, ki pa je bil slab gospodar. Zato se je eden njegovih sinov, Valter, odločil, da zapusti domovino in poišče srečo na kontinentu, ki ga je ravno v tistem času pretresala tridesetletna vojna. Sprva se je udinjal na Nizozemskem, kasneje pa se je na Češkem boril na strani cesarja Ferdinanda II. Tam se je februarja 1634 zapletel v zaroto proti generalu Albrehtu Wallensteinu in bil eden tistih, ki so bili neposredno odgovorni za njegovo smrt. Cesar, ki se je s tem naročenim umorom rešil neposlušnega generala, je zarotnike bogato obdaril. Leslie je za nagrado dobil mesto cesarskega komornika, poveljstvo nad dvema polkoma ter posest na Češkem v kraju Nové Mĕsto nad Metují. Tri leta kasneje, marca 1637, pa mu je novi cesar Ferdinand III. neposredno po prevzemu cesarske krone podelil še naziv grofa Svetega rimskega cesarstva. Tako se je osnovala nova veja grofov Lesliejev, ki se je v moški liniji obdržala do začetka 19. stoletja.
V naslednjih letih se je Lesliejeva moč na cesarskem dvoru krepila, saj je za cesarja opravljal številne diplomatske misije. Hkrati se je vedno bolj usmerjal proti jugovzhodu cesarstva. Leta 1650 je tako postal general slavonske in petrinjske krajine, nakupil pa je tudi nekaj posesti na Štajerskem (v Gradcu) in Hrvaškem (v Varaždinu). Ena njegovih najpomembnejših posestnih pridobitev je bilo gospostvo Zgornji Ptuj s središčem na ptujskem gradu, ki ga je leta 1656 kupil od jezuitov na dražbi v Zagrebu. Takoj se je lotil prenove grajske stavbe, ki jo je spremenil v udobno in reprezentančno plemiško bivališče. V spomin na gradbena dela je nad vhod v notranje dvorišče postavil atiko z veličastno kamnito heraldično ploščo z rodbinskim grbom Lesliejev, ki ga podpirata dva grifona. Pod grbom teče napis z rdečimi črkami: WALTERVS SAC: ROM: IMPERII COMES DE LESLIE D[OMI]N[U]S NEVSTADII IN BOH.a ET PETTOVII IN STYRIA, SAC: CAES: MAI: CVBICVLARIVS, CONSIL: INTIMVS, GENERALIS CAMPI MARSCHALCHVS, ET GEN.LIS CONFINIORVM SCLAVONIAE ET PETRINIAE, RENOVAVIT HOC CASTELLVM ANNO D[OMI]NI M.DC.LVII.
Na Leslieje spominjajo tudi številne upodobitve njihovega grba, ki jih najdemo po celotnem gradu – npr. na pečnicah, nad oknom slavnostne dvorane in grajske kapele ali pa v obliki freske na fasadi notranjega dvorišča. Z njihovim grbom so bile nekoč okrašene tudi nekatere tapiserije, ki pa se do danes niso ohranile.
Nasledniki Lesliejev na ptujskem gradu, Dietrichsteini in Herbersteini, so v veliki meri ohranili njihovo dediščino. Velik občudovalec Lesliejev, zlasti Valterja, je bil Janez Jožef grof Herberstein-Proskau, ki je grad obnovil v začetku 20. stoletja. Ob zaključku del je dal na notranjo stran atike, ki jo z zunanje strani krasi grb Lesliejev, vklesati svoj grb s podobnim napisom, kot ga lahko preberemo pod grbom Lesliejev.

Literatura:
Ciglenečki, Marjeta: Družini Leslie in Herberstein ter oprema njihovih gradov Hrastovec, Vurberg in Ptuj. Srečanje z Jutrovim na Ptujskem gradu. Ptuj, 1992, str. 43–52.
Ciglenečki, Marjeta: Zapuščina rodbine Leslie na ptujskem gradu. Zapuščina rodbine Leslie na ptujskem gradu (ur. Polona Vidmar). Ptuj, 2002, str. 57–71.
Jakič, Ivan: Vsi slovenski gradovi. Ljubljana: DZS, 1999, str. 266.
Rodbina Leslie – iz kraljestva Stuartov v habsburško cesarstvo / Leslie family – from the House of Stuart to the Habsburg Empire (ur. Tatjana Štefanič). Ptuj: Pokrajinski muzej, 2009.

Weigl, Igor: V kaftanu k cesarju, s hajduki po Gradcu in s knjižnico na Ptuju. Grofje Leslieji ter njihova mestna in podeželska bivališča v 17. in 18. stoletju. Zapuščina rodbine Leslie na ptujskem gradu (ur. Polona Vidmar). Ptuj, 2002, str. 45–55.