Začetnik plemenitih Bleiweisov, vitezov Trsteniških, je bil znameniti Janez Bleiweis (1808–1881), zdravnik in živinozdravnik, profesor in politik, pisatelj in časnikar, dolgoletni urednik Kmetijskih in rokodelskih novic. Njegov edinec Karel Bleiweis (1834–1909) je enako kot oče postal zdravnik. Služboval je med drugim v Kranju in Tolminu, dokler se ni 1867 kot primarij ustalil v Ljubljani. Na njegovo pobudo je začela delovati psihiatrična bolnišnica na Studencu pri Ljubljani. Ukvarjal se je tudi s politiko in bil celo ljubljanski podžupan. Medtem ko so njegovi starši zadnje počivališče našli na starem ljubljanskem pokopališču pri Sv. Krištofu (danes Park Navje), pa je bil Karel že pokopan na novem pokopališču pri Sv. Križu (danes Žale). Tam je še danes v severozahodno steno pokopališča vzidana njegova nagrobna plošča z lepim litoželeznim grbom. Grb je sicer črne barve, a njegove šrafure razkrivajo, da je v barvni različici rdeče-modro-bel (srebrn). Slovenska kombinacija barv, kakršno si je ob povzdigu v plemiški stan leta 1881 izbral Karlov oče Janez, je odraz njegove predanosti slovenstvu, saj je bil znan kot velik domoljub in narodni buditelj.
V družinskem grobu na Žalah so poleg Karla Bleiweisa pokopani tudi njegova starejša sinova Janko in Demeter ter njuni potomci. Veja najmlajšega sina Milana Bleiweisa pa ima svoj grob ob steni, ki ločuje starejši in mlajši del pokopališča. Tudi njihovo nagrobno ploščo krasi rodbinski grb, ki pa je kamnit in slabše ohranjen, a tudi tam lahko pozorno oko še prepozna šrafure, ki označujejo rdeče-modro-belo kombinacijo.

Literatura:
Rugále, Mariano in Preinfalk, Miha: Blagoslovljeni in prekleti. 1. del: Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Viharnik, 2010, str. 21–28.