Izhod atrija hiše na Mestnem trgu 10 v Ljubljani še danes krasi razmeroma lepo ohranjen in razpoznaven kamnit grb z nekoliko smešnim likom, ki spominja na prhutajočega petelina. Grb pripada danes tako rekoč pozabljeni družini grofov Wazenberg (sprva Waz pl. Wazenberg), ki so bili lastniki te hiše vse 17. in še nekaj desetletij 18. stoletja. Če upoštevamo to dejstvo, lahko tudi smešnega petelina prepoznamo kot zmaja, ki je bil v grbu zlate barve. Hiša je leta 1612 prešla v roke Ane Waz, grb Wazov pa so verjetno v atrij hiše vklesali med njeno obnovo, ki je bila posledica menjave lastnikov.
Prvi Waz na Kranjskem, Vincenc, je izviral iz Bergama. V Ljubljano se je priselil v drugi polovici 16. stoletja in se tu uveljavil kot suknar in trgovec. Prvotna, italijanska oblika njegovega priimka je bila Bazo in se je nato na Kranjskem germanizirala v Waz oz. Wazen. Njegova vdova Ana je leta 1612 najprej kupila že omenjeno hišo na Mestnem trgu 10, istega leta pa skupaj s sinovi Petrom, Gregorjem in Mihaelom še gospostvo Mirna. Prav na podlagi lastništva nad tem gospostvom so bili trije bratje Wazi konec januarja 1620 sprejeti v kranjske deželne stanove.
Čeprav so Vincenčevi sinovi poskušali pozneje dokazati, da je bil njihov oče že plemič, viri tega ne potrjujejo. Plemiški status jim je potrdil cesar Ferdinand II. šele leta 1624. Vsekakor so že pred tem uporabljali grb z zmajem, o čemer pričata tako njegova upodobitev v kamnu na Mestnem trgu 10 kakor tudi formulacija v diplomi iz leta 1624, ki je prinesla njegovo izboljšanje. V diplomi je na prvem mestu omenjen grb z zlatim zmajem in srebrnimi kroglami, ki so ga Wazi »imeli prej«, nato pa še eden, ki so ga »podedovali od svojih prednikov in ga uporabljali od prastarih časov«. Ta je bil povsem drugačen od prvega, saj je bil modro-srebrno deljen, v obeh poljih pa je bila dvojna lilija v izmeničnih barvah. Ob združitvi obeh grbov leta 1624 je »prastari« grb z lilijama prešel kot srčni ščit v grb z zmaji. V zvezi z grbom na Mestnem trgu omenimo še malenkostno odstopanje od »uradnega« oziroma od cesarja priznanega in potrjenega starega grba. Krogle v tretjem polju v izklesanem grbu so postavljene v razmerju 2 : 1, medtem ko cesarjeva različica v obeh (drugem in tretjem) poljih opisuje krogle v razmerju 1 : 2. Tudi v baronskem in grofovskem grbu so krogle vedno postavljene v razmerju 1 : 2.
V rokah rodbine so bila pozneje tudi gospostva Svibno, Metlika, Slatna in Dob. Ko je leta 1650 Mihael Waz pl. Wazenberg zaprosil za baronski naziv, je v prošnji poudaril, da je grad Dob popolnoma prenovil oziroma na novo zgradil, zato je zaprosil, da bi se grad zdaj namesto Aich lahko imenoval Wazenberg. Leta 1673 je rodbina dosegla še povzdig v grofovski stan. Takrat so tudi dokončno opustili prvotno rodbinsko ime Waz in se imenovali samo še Wazenberg. Zadnji grof Wazenberg je bil Karel Henrik, ki je zadnja leta je preživel v Gorici in tam umrl v začetku leta 1730.

Literatura:
Preinfalk, Miha: Plemiške rodbine na Slovenskem, 17. stoletje; 1. del: Od Billichgrätzov do Zanettijev. Ljubljana: Viharnik, 2014, str. ***