Grb rodbine Protasi v Posavskem muzeju Brežice
BREžICE, POSAVSKI MUZEJ
Nahajališče grba: uporabni predmet
V Posavskem muzeju Brežice hranijo pokrov vinskega soda, v katerega je vrezan grb s štorkljo in levom. Grb pripada plemiški rodbini Protasi, ki je bila na prelomu 18. in 19. stoletja lastnica gospostva Planina pri Sevnici. Začetnik rodbine Franc Anton Protasi (1717–1794) je bil doma iz Šentvida pri Vipavi (današnjega Podnanosa) in se je po vsej verjetnosti sprva pisal Bratož. Viri razkrivajo, da je sredi 18. stoletja kot uradnik služboval po gospostvih na Štajerskem, npr. kot kaščar v Muretincih ali kot oskrbnik pri grofih Attemsih v Podčetrtku. Na službenem mestu si je pridobil precej premoženja, ki mu je omogočilo preskok med zemljiške posestnike. Leta 1762 je najprej postal najemnik gospostva Planina in leta 1770 še njegov lastnik. Istega leta mu je Marija Terezija podelila še plemiški naziv.
V Planini je Protasi pustil kar velik – četudi ne vedno pozitiven – pečat. S podložniki je bil večkrat na bojni nogi, zato je malo pred smrtjo doživel čisto pravi kmečki upor. Po njegovi smrti je glavni dedič postal Jožef Kazimir, ki pa ni bil dober gospodar, zato se je gospostvo znašlo pred stečajem. Za celotno posest je bila organizirana loterija, pri kateri je glavni dobitek vključeval gospostvo in urad Planina s fužinami, drugi dobitek pa Protasijev dvorec v Celju. Žrebanje, ki je potekalo 7. junija 1823, je glavno nagrado namenilo nekemu ogrskemu uradniku po imenu Emerik pl. Machik. Protasi je tako izgubil celotno posest, a mu je loterija navrgla zajeten kupček denarja. V Celju je živel še nekaj več kot desetletje in umrl leta 1836. Njegovi potomci so se izselili v Gradec, a niti eden od njih ni nadaljeval rodu. Rodbina je tako izumrla leta 1890, ko je umrla najmlajša hčerka Jožefa Kazimirja – Barbara, poročena grofica Khuen-Belasi.
Na rodbino na Slovenskem danes opozarja zgolj grb s pokrova soda, ki izvira z njihove vinogradniške posesti v Sromljah.
Literatura:
Preinfalk, Miha: Plemiške rodbine na Slovenskem, 18. stoletje, 2. del: Od Del-Negrov do Škerpinov. Ljubljana: Viharnik, 2022, str. ***