Rodbina Degrazia (pisano tudi de Grazia) je sodila med najstarejše plemiške rodbine na Goriškem. Njihova družinska tradicija je navajala, da so bili že sredi 15. stoletja sprejeti med goriške patricije, med plemstvo Sveta rimskega cesarstva pa jih je povzdignil cesar Karel V. leta 1532. Kljub temu so vse do začetka 19. stoletja sodili zgolj med viteške rodbine. Šele leta 1803 je t. i. starejša linija z Atanazijem Degrazio dobila tudi baronski naziv in predikat »Podgozdom« (Podgosdam), vendar je ta linija izumrla že z njegovima vnukoma Gotfridom (Goffredo) leta 1888 oziroma vnukinjo Frančiško (poročeno grofico Thurn) leta 1900.

Prav leta 1900 je za baronski naziv zaprosil tudi Jožef Degrazia, daljni Atanazijev sorodnik iz t. i. mlajše rodbinske linije. Njegova prošnja je vsebovala podobne argumente kot Atanazijeva stoletje pred tem. Med drugim se je skliceval tudi na dejstvo, da je imela njegova družina vrsto let v fevdu furlanski kraj Chiopris, zato je prosil za predikat s tem toponimom, imenoval bi se torej »Degrazia pl. Chiopris«. Njegova prošnja je bila zavrnjena, saj ni izkazal nobenih izrednih zaslug niti ni imel zadostnega premoženja. Tudi njegova žena Jožefina Rosenberg, ki je bila hči krojaškega mojstra iz avstrijskega Gradca, ni v zakon prinesla nobene omembe vredne dote. Jožef je proti koncu življenja od grofov Strassoldo kupil posest v Renčah. Leta 1904 je bil izvoljen za tamkajšnjega župana, a je že leto pozneje umrl. Pokopan je v Renčah, na njegovem nagrobniku pa je vklesan tudi rodbinski grb.

Grb rodbine Degrazia je predstavljal enostaven zlat ščit s črnim orlom, ki je v levem kremplju držal črno tehtnico z utežjo na desni in tremi verigami na levi strani (Schnellwaage). Grb se skozi stoletja ni spreminjal. Baronska različica se je od viteške razlikovala le po baronski kroni nad ščitom.

Rodbina Degrazia je izumrla leta 1954, ko je na Dunaju umrl Jožefov edini sin Janez Jožef (Johann Josef oz. Giovanni Giuseppe).