Dvorec Jelendol ali Grad Puterhof nad Tržičem, kot ga imenujejo domačini, je tipološko pravzaprav vila v tirolskem slogu, ki jo je v 90. letih 19. stoletja zgradil Julij baron Baron, takratni lastnik obsežnih gozdov v Tržiču. Stavbo, ki je poznana tudi kot grad sv. Katarine, je po Julijevi smrti podedoval njegov mlajši sin Karel. Grajski prostori niso služili zgolj kot stanovanje, temveč so se v njem izvajale tudi hotelske in zdraviliške dejavnosti. Leta 1932 je dal Karel Born stavbo temeljito prenoviti, vendar se je moral že slabo desetletje pozneje za vedno posloviti od nje. V začetku druge svetovne vojne, ko je bila Gorenjska priključena tretjemu rajhu, je namreč nacistična oblast zaradi judovskega porekla družine Born izvedla zaplembo njene posesti. Karel Born je moral zbežati, v Puterhofu pa se je za nekaj let utrdila nemška postojanka. A že leta 1944 so se morali tudi Nemci zaradi nenehnih partizanskih napadov iz Puterhofa umakniti, pri tem pa so skoraj v celoti izpraznili grad. Po pripovedovanju domačinov so grajsko opremo s tovornjaki več tednov odvažali v dolino. Gradič so nato leta 1944 požgali partizani, po letu 1945, ko je postal splošno ljudsko premoženje, pa so ga znova pozidali v stanovanjski kompleks za delavce v tem revirju. S tem je zgradba izgubila čar gosposke hiše. Zlasti je bil izmaličen nekdanji stolp, v katerega je vzidan impozanten baronski grb rodbine Born. Grb je sicer ostal nepoškodovan in ga lahko občudujemo še danes. Edino spremembo je doživel trak pod grbovnim ščitom, v katerem je namesto originalne devize »Quod sis esse vellis« vklesan napis »Obnovljeno 1966«.

Literatura:
Komić Marn, Renata: Prispevek k rekonstrukciji nekdanje podobe Bornovega gradu v Puterhofu (Jelendolu). Kronika 68, 2020, št. 3 (Iz zgodovine Tržiča), str. 681–706.
Rugále, Mariano in Preinfalk, Miha: Blagoslovljeni in prekleti. 1. del: Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Viharnik, 2010, str. 29–36.