Na Navju še danes stoji dobro ohranjeni, več kakor tri metre visoki nagrobnik dr. Janeza Bleiweisa viteza Trsteniškega (1808–1881). Nagrobnik iz tonalita je bil prvotno postavljen v bližini Baumgartnerjevega mavzoleja in obdan s kovano železno ograjo, na zelo vidnem mestu ob poti na najstarejšem delu starega mestnega pokopališča pri sv. Krištofu. V zgornjem delu nagrobnika je vstavljen Bleiweisov plemiški grb, ki pa ga je močno načel zob časa in je zato skorajda neprepoznaven. V spodnjem delu pa je pod imenom pokojnika vklesano daljše besedilo v slovenskem jeziku. Poleg tega spomenika sta bila nekoč nameščena tudi dva zvitka iz marmorja, eden za Bleiweisovo ženo Karolino (ta zvitek je danes pod arkadami) in drugi za njune štiri vnukinje, ki so umrle v otroških letih (tega zvitka danes ni več).
Rod Bleiweisov ima korenine po vsej verjetnosti v okolici Vrbskega jezera na Koroškem, vendar priimek Pleybes zasledimo na Gorenjskem že v 16. stoletju. V vasici Trstenik pod Storžičem še danes stoji na slemenu tik ob farni cerkvi sv. Martina njihova skromna kmečka hiša, ki se ji je po domače reklo »pri Frjancu«. Nenavadno družinsko ime spominja na besedo »plajbez«, kakor so nekoč na deželi rekli svinčniku. Z omenjene domačije je izviral Nikolaj Playbes († 1806), ki je postal kranjski meščan in si kot trgovec in tkalec ustvaril lepo premoženje. Njegov sin Valentin (1785–1866) je že uporabljal družinsko ime Pleiweis, ki se je še nadalje ohranil v kranjski veji rodbine, medtem ko je ljubljanska veja pozneje prevzela obliko Bleiweis. Iz skromnega tkalca in kramarskega prodajalca po sejmih se je Valentin Pleiweis razvil v trgovca in podjetnika in spletel poslovne mreže na Dunaj, v Trst in Gradec. Poročil se je s Terezijo Smrekar (1783–1826) in kot najstarejši se je v tem zakonu leta 1808 rodil sin Janez, poznejši vitez Trsteniški.
Janez Bleiweis je na Dunaju najprej študiral splošno medicino, porodništvo in pozneje še veterino. Bil je priznan zdravnik in živinozdravnik, profesor in politik, pisatelj in časnikar, dolgoletni urednik Kmetijskih in rokodelskih novic. Viteški red železne krone III. stopnje mu je leta 1881 prinesel tudi pravico do viteštva s predikatom »Trsteniški. Predikat si je izbral sam po kraju, od koder so bili njegovi predniki. Sam je to utemeljil z besedami: » … iz spoštovanja do hišnega imena pradedovega kmečkega rodu Bleiweisov«.
V zakonu z Dunajčanko Karolino (Lotti) Fellner se je Janezu Bleiweisu rodil le sin Karel, ki je enako kot oče postal zdravnik. Z njegovimi potomci se rod Bleiweisov nadaljuje do današnjih dni.

Literatura:
Rugále, Mariano in Preinfalk, Miha: Blagoslovljeni in prekleti. 1. del: Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Viharnik, 2010, str. 21–28.