Fran Šuklje (1849–1935) je bil eden najpomembnejših slovenskih politikov zadnje četrtine 19. in začetka 20. stoletja. Njegovi predniki so izvirali iz Lokvice v Beli krajini, sam pa se je rodil v Ljubljani kot sin davkarja Martina Šukljeta in Ane Grüneis. Leta 1866 se je zaradi spora s srednješolskimi učitelji pridružil prostovoljcem v vojni s Prusijo; v bitki pri Hradcu Kralovem je bil ujet in ranjen. Po vrnitvi domov je na Dunaju študiral zgodovino. Kot profesor je služboval v Gorici, Novem mestu, Ljubljani, Dunajskem Novem mestu in na Dunaju, aktiven pa je bil tudi v politiki. Bil je deželni in državni poslanec ter se je zavzemal za gradnjo dolenjske železnice. Leta 1908 je postal kranjski deželni glavar, istega leta pa ga je cesar Franc Jožef povzdignil v plemiški stan in mu nekaj mesecev pozneje podelil še častni naziv »Edler«. Za plemiški grb si Šuklje je izbral srebrnega sokola z zlato kapuco, ki lebdi nad zlatimi gorskimi vrhovi.
Ta grb je v stilizirani obliki upodobljen tudi nad vhodom v hišo na vogalu današnje Šubičeve in Beethovnove ulice v Ljubljani. Hišo, v kateri so bila poleg družinskega stanovanja Šukljetov tudi najemniška stanovanja, je dal leta 1929 postaviti Milan Šuklje (1881–1937), tretjerojeni sin Frana Šukljeta. Milan je bil gospodarstvenik, v času Avstro-Ogrske deželni poslanec, v Jugoslaviji pa predsednik Inženirske zbornice in soustanovitelj Ljubljanskega velesejma. V zakonu s Štefanijo Osole sta se mu rodili hčeri Rapa (Marija Rozalija) (1923–2013), pozneje publicistka in prevajalka, ter Majolka (Milena) (1926–1997), ki je postala dramska igralka. Obe hčerki sta upodobljeni tudi na izklesanem grbu, in sicer kot nosilki oziroma podpornici grbovnega ščita.

Literatura:
Rugále, Mariano in Preinfalk, Miha: Blagoslovljeni in prekleti. 1. del: Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Viharnik, 2010, str. 179–187.