Na fasadi dvorca Zapuže v Mirni na Dolenjskem je upodobljen grb, ki je bil v literaturi napačno pripisan grofom Edling. V resnici gre za grb mlajše viteške rodbine Fraenzl-Vesteneck, katere člani so bili v drugi polovici 19. stoletja graščaki na Zapužah in tudi na sosednji Mirni. Rodbini Fraenzl lahko začnemo slediti z Janezom Krstnikom, ki je umrl leta 1807 v Celovcu, kjer je opravljal službo ekonoma pri c. kr. upravi za pobiranje davščin. Poročen je bil Henrieto pl. Vest, hčerko znamenitega zdravnika Lovrenca Krizanta pl. Vesta. V tem zakonu se je rodil le sin Moric, saj je oče umrl le nekaj mesecev po sinovem rojstvu. Moric je na dunajski univerzi dosegel doktorat iz prava ter še zelo mlad, pri 22 letih postal suplent za politične vede na isti univerzi. Kasneje je kariero nadaljeval na terezijanski viteški akademiji, kjer je poučeval statistiko in nekaj pravnih predmetov, služboval pa je tudi v St. Petersburgu in Varšavi. Za svoje zasluge je leta 1849 prejel red železne krone III. razreda, na podlagi česar je istega leta dobil še viteški naziv. Za predikat se je izbral »Vesteneck«, ki ga je izpeljal iz priimka svoje matere oz. še bolj znanega deda.
Leta 1860, morda ob upokojitvi, je kupil dva dolenjska gradova – Mirno in Zapuže. Slednjega je dal verjetno obnoviti in prezidati, saj lahko na njegovem pročelju še danes vidimo grb vitezov Fraenzl-Vesteneck; takšni grbi so bili običajni pomniki grajskih prezidav. V grbu je upodobljen prelomljen buzdovan, njegova simbolika pa ni jasna (del grba je sicer tudi zlat trak pod ščitom z napisom EHRE UND RECHT, vendar ta na grbu v Zapužah ni upodobljen). Obe grajski stavbi je dal Moric Fraenzl še za časa življenja (1867) prepisati na svojo ženo Ano, roj. Schauenstein, ta pa je ob moževi smrti (1875) Mirno prepisala na sina Julija, Zapuže pa na njegovega mlajšega brata Ota. Nobeden od njiju ni vloge graščaka igral prav dolgo, saj sta v dobrih desetih letih tako eden kot drugi svoje grajske nepremičnine na Dolenjskem prodala.

Literatura:
Rugale, Mariano in Preinfalk, Miha: Blagoslovljeni in prekleti, 1. del: Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Viharnik, 2010, str. 60–65.
Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 2, Dolenjska. 3. knjiga: Porečje Temenice in Mirne. Ljubljana: Viharnik, 2002, str. 143, 144.