Diplomat ter deželni in državni poslanec Jožef baron Schwegel (1836–1914) je bil kot graščak v dvorcu Grimšče pri Bledu sprva pokopan v vogalni grobnici na blejskem pokopališču. Na njegovem nagrobniku je pisalo: »Državnik in diplomat, pravi tajni svetnik, državni in dež. poslanec za Kranjsko (1879–1913), član gosposke zbornice na Dunaju (1879–1914). Častni občan: Bleda, Ljubljane, Jesenic, Tržiča, Novega mesta, Kočevja, Bele Peči, pesnil v svojem materinem jeziku kot Josip Radonjič.« Ko pa se je med drugo svetovno vojno šušljalo, da bodo prepolno blejsko pokopališče prenesli drugam, se je baronov nečak in glavni dedič Ivan Švegel zbal, da bo vogalna grobnica njegovega strica propadla, zato je dal s privoljenjem svete stolice njegovo truplo prenesti v novo zgrajeno grobnico v cerkvi sv. Andreja v Rečici pri Bledu in mu postavil nov epitaf. Mavzolej na Bledu je prodal družini Rus z Bleda, ki je odstranila prvotne napise in grbe – poleg barona Schwegla sta bila namreč v grobnici pokopana tudi njegova tašča Maria pl. Battistti di San Giorgio (rojena pl. Knoch) in njegov svak Edmund.
Grob barona Schwegla označuje velik kamnit baronski grb, kakršnega je dobil ob povzdigu leta 1875: srčni ščit s sfingo predstavlja Schweglov osnovni, viteški grb iz leta 1870, glavni ščit pa je razširjen z grbom baronov Grimschitzev – sokol, ki sedi na zibelki. Schwegel je ta motiv izbral v spomin na barone, od katerih je leta 1869 kupil dvorec Grimšče. Simbolika petih povezanih puščic v 1. in 4. polju za zdaj ni znana.

Literatura:

Rugále, Mariano in Preinfalk, Miha: Blagoslovljeni in prekleti. 1. del: Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Viharnik, 2010, str. 170–173.