Grb baronov Ritter-Záhony v Velenju
VELENJE, VILA HERBERSTEIN
Nahajališče grba: portal
Nad vhodom v vilo Herberstein v Velenju je pritrjen črn kovinski grb, ki ga mnogi povezujejo z zadnjimi predvojnimi lastniki vile – grofi Herbersteini. Toda grb ne pripada njim, temveč veliko mlajši rodbini, ki je dala vilo proti koncu 19. stoletja tudi zgraditi. Gre za grb baronske rodbine Ritter-Záhony, ki je sicer veliko večji pečat kot v Velenju pustila v Gorici.
Rodbina Ritter izvira iz Frankfurta, kjer posameznim članom sledimo že v 16. stoletju. Družbeni vzpon rodbine se začne v začetku 19. stoletja s podjetnim Janezom Krištofom Ritterjem (1782–1838), ki je trgovske in podjetniške izkušnje sprva nabiral v Angliji, dokler ga ni pot okoli leta 1809 ponesla v takrat avstrijski Trst. Tu je trgoval s solitrom z Malte, ki je bil pomemben za izdelavo smodnika in je bilo povpraševanje po njem zaradi vojne s Francijo zelo veliko. Prav soliter (in nekoliko sreče) je podjetnemu Ritterju prinesel začetni kapital. Maja 1809 mu je namreč uspelo, da je s svojo ladjo, natovorjeno s solitrom, srečno ušel Francozom, ki so takrat zasedli Trst, in nato tovor po visoki ceni prodal avstrijski vojski. Po končanih Napoleonovih vojnah se je ustalil v Trstu, kjer je kupil rafinerijo sladkorja in jo leta 1819 prenesel v Gorico, ki je tako postala središče poslovnega delovanja rodbine Ritter. Leta 1830 ga je cesar Franc I. kot ogrski kralj povzdignil v ogrski plemiški stan in mu podelil tudi kameralno gospostvo Záhony na severovzhodu današnje Madžarske, ki je v obliki plemiškega predikata postalo del rodbinskega imena – Ritter pl. Záhony.
V dveh zakonih se je Janezu Krištofu rodilo 14 otrok, med njimi kar devet sinov. Morda najpodjetnejši med njimi je bil Julij Hektor (1816–1878), ki je podedoval rafinerijo sladkorja in rodbinsko premoženje še povečal z nakupi različnih proizvodnih obratov v Gorici in okolici. Njegov starejši sin Alfred (1839–1865) oziroma njegovi potomci pa so bili tisti, ki so ime Ritter-Záhony ponesli tudi v Velenje. Alfred sam je umrl zelo mlad – star le 26 let. V zakonu z Marijo baronico Steininger sta se mu rodila hči Gizela in sin Alfred ml. Gizela se je kasneje (1886) poročila z velenjskim graščakom Karlom pl. Adamovichem in morda je prav to botrovalo odločitvi njene matere, da je tega leta v neposredni bližini velenjskega gradu kupila nekaj posesti, na kateri je dala v naslednjih dveh letih (1886–1887) po načrtih arhitekta Otta Hieserja postaviti vilo, ki se je imenovala Vila Ritter. Leta 1890 je baronica vilo prodala svojemu sinu Alfredu ml., ta pa jo je osem let kasneje (1898) prodal Jožefu pl. Ederju. Tako je bila vila dejansko le dobro desetletje v rokah svojih prvotnih lastnikov. Pod Ederjem se je vila preimenovala v Novi Šalek (Neu Schallegg), danes pa se po zadnji predvojni lastnici, Mariji Ani grofici Herberstein, imenuje vila Herberstein.
Kljub različnim lastnikom in različnim poimenovanjem pa vila še danes z grbom nad vhodom nedvoumno dokazuje svoje »ritter-záhonyjevsko« poreklo. Vendar rodbina Ritter-Záhony ni imela enotnega grba, temveč več različic. Prvotni grb, ki naj bi ga Ritterji prinesli še iz Frankfurta, je vseboval le oblak in iz njega segajočo roko s pastirsko palico. Ko je bil leta 1830 Janez Krištof poplemeniten, se je grbovni ščit razdelil – v zgornji polovici je ostal prvotni grb, v spodnjo modro polovico pa je prišla v levo obrnjena srebrna jadrnica na valovitem morju, ki je ponazarjala tržaško »solitrsko bitko« iz leta 1809. Takšen grb so uporabljali tudi vsi sinovi Janeza Krištofa, kasneje pa so nekateri izmed njih prevzeli nekoliko drugačne grbe. Ko je npr. Julij Hektor leta 1855 pridobil zase in za svoje potomce viteški in leta 1869 še baronski naziv, se je spremenil tudi njegov grb – v spodnji polovici grba so jadrnico zamenjale tri zlate zvezde v razmerju 2 : 1, ki naj bi prav tako izvirale iz nekega starejšega grba Ritterjev. Takšen grb je upodobljen tudi na vili v Velenju, saj so vilo postavili potomci Julija Hektorja.
Literatura:
Janežič, Špela: Vila in posestvo Herberstein v Velenju (diplomska naloga). Maribor, 2003, str. 2, 18–22, 126.
Ritter von Záhony, Eugen: Chronik und Stammbaum der im Jahre 1829 in Österreich mit dem Prädikat “von Záhony” geadelten Familie Ritter aus Frankfurt a. M. Monastero bei Aquileja, 1915.