Grb leta 1724 poplemenitene in leta 1787 pobaronjene rodbine Rastern prikazuje popotnika, ki počiva na zelenem hribčku. Ta prizor se poigrava z imenom rodbine, saj rasten po nemško pomeni počivati. Tudi sicer je v preteklosti veljalo, da je rodbina pravzaprav slovenskega porekla in da se je prvotno pisala Počivalnik ali Počivalšek.
Za začetnika rodbine velja Janez Jurij Raster, ki je konec 17. in v začetku 18. stoletja v Ljubljani zasedal pomembne položaje v mestni samoupravi – bil je mestni notranji svetnik, mestni vrhovni komornik in špitalski mojster. Iz treh zakonov je imel vsaj 17 otrok, med katerimi je sin Leopold Zaharija (1684–1754) leta 1724 kot namestnik stanovskega knjigovodje pridobil plemiški naziv in dovoljenje, da je smel svoj priimek razširiti s predikatom »pl. Rastern«.
Vendar pa grb Rasternov, ki ga še danes lahko vidimo v cerkvi sv. Miklavža v Žalcu, ne pripada ne Leopoldu Zahariji ne kateremu od njegovih potomcev, temveč njegovemu bratu Ferdinandu oziroma Pavlu Ferdinandu (1689–1737), ki je bil župnik v Žalcu in je umrl v začetku marca 1737. Ferdinand sicer ni bil zajet v plemiški povzdig, a je očitno vseeno uporabljal tako predikat »de Rastern« kakor tudi rodbinski grb, ki so ga vklesali v njegov nagrobnik. Na njem je še danes lepo viden napis: SISTE VIATOR ET LEGE: / HIC IACET / A. R. PRAENOBILIS AC DOCTISSIMUS / D. FERDINANDUS DE ROSTERN / QUONDAM / PAROCHUS ET COMMISS.US IN SAXENFELD / QUI / ANNO 1737 2 MARTII PIE IN DNO OBIIT / NIHIL / NOBIS VIATORIBUS MAGIS PRODEST / QUAM FREQUENS MEDITATIO / DE NOVISSIMIS: / DE QUIBUS NEMO NIMIS PAUCI SATIS / COGITANT / ITAQUE ASSIDUO / MEMORARE NOVISSIMA TUA / ET OMNI MOMENTO MONUMENTI / MEMENTO.
Pri napisu je zanimivo, da je kamnosek očitno pozabil besedo »cogitant«, zato jo je skupaj z vstavitvenim znakom vklesal naknadno, povsem na dno nagrobnika.

Literatura:
Curk, Jože: Topografsko gradivo. 2, Sakralni spomeniki na območju občine Žalec. Celje: Zavod za spomeniško varstvo, 1967, str. 114.
Marolt, Marijan: Dekanija Celje, 2. del: Cerkvene umetnine izven celjske župnije. Maribor: Zgodovinsko društvo, 1932, str. 132–133.
Preinfalk, Miha: Plemiške rodbine na Slovenskem, 18. stoletje, 2. del: Od Del-Negrov do Škerpinov. Ljubljana: Viharnik, 2022, str. ***