Nastanek dvorca v Prosenjakovcih je zavit v temo. Po legendi naj bi stavbo zgradili v Napoleonovih časih in v njej naj bi bodoči francoski cesar tudi prespal. Dejansko pa je prva zanesljiva omemba dvorca šele iz leta 1866, ko ga je baronica Olga Simbschen prepustila svojemu očetu knezu Jožefu Wredeju in so to spremembo lastništva vpisali v zemljiško knjigo. Ni znano, kdaj sta Olga in njen mož Karel Simbschen postala lastnika dvorca, vsekakor pa sta ga verjetno prenovila, o čemer simbolno priča grbovna plošča z grboma rodbin Simbschen in Wrede v atiki stavbe. Zanesljivo je tudi, da zakonca prav dolgo nista bila lastnika dvorca. Olga, rojena kneginja Wrede, in Karel baron Simbschen, upokojeni polkovnik avstrijske vojske, ki je služil pri ulancih, sta se poročila leta 1862. V naslednjih dveh letih sta se jima rodili hčerki Marija, ki je pozneje postala karmeličanka, in Olga, pozneje poročena baronica Hammer-Purgstall. A že leta 1865 je bilo družinske idile konec, saj je takrat 46-letni Karel Simbschen storil samomor. Časopisi so poročali, da se je tistega usodnega 30. septembra doma v Gradcu pomenkoval z ženo in nekimi znanci, nato pa se umaknil v sosednjo sobo in se ustrelil. Njegov samomor so pripisovali dolgotrajni bolehnosti, zaradi katere je trpel za depresijo (Fremden-Blatt, 3. 10. 1865). Po moževi smrti se je Olga odločila, da dvorca ne bo obdržala in ga je prepustila svojemu očetu. Knez Wrede, nekoč krilni pribočnik ruskega carja Nikolaja I., je očitno v Prosenjakovcih preživel dlje časa in je v dvorcu dan po božiču leta 1871 tudi umrl. Olga je svojega moža preživela za pol stoletja – umrla je šele v začetku leta 1915 v Gradcu.
Dvorec v Prosenjakovcih je potem večkrat menjal lastnike, njegovi zadnji pred nacionalizacijo po drugi svetovni vojni so bili Matzenauerji, ki so se po povzdigu med grofe imenovali Matzenau, zato je dvorec poznan pod imenom Matzenau ali Matzenauerjev dvorec. Danes je stavba skoraj popolna ruševina, edino grb kljubuje zobu časa.
Heraldično desni grb z baronsko krono in nojem, ki v kljunu drži podkev, pripada torej baronom Simbschen. Rodbina izvira iz Sedmograške, kjer se po nekaterih razlagah pojavi že v 12. stoletju, vendar so navedbe iz tega obdobja in genealogije nezanesljivi. Podatki postanejo bolj zanesljivi po letu 1672, ko rodbina prejme ogrski baronski naziv. Barve njihovega grba v Prosenjakovcih so napačne (verjetno so izvorne barve sčasoma obledele in je oba grba nekdo naknadno napačno prebarval): koli v 2. in 3. polju bi morali biti rdeči, ne modri; pač pa bi morala biti modra 1. in 4. polje, v katerih je skupaj sedem zlatih zvezd (od tod naj bi izviralo tudi ime rodbine – Sieben Schein).
Prav tako so napačne barve heraldično levega grba s knežjim klobukom in napisom VIRTUTI PRO PATRIA, ki pripada rodbini Wrede – ščit bi moral biti zlat z zelenim vencem in rdečimi vrtnicami, moder je zgolj kvadrat zgoraj desno. Wredeji so bili bavarska, v osnovi uradniška rodbina, ki je bila v plemstvo povzdignjena leta 1790 in je že naslednjega leta dobila še baronski naziv. Eden njenih članov Karel Filip je delal kariero v bavarski in francoski diplomatski službi, zato je leta 1809 od Napoleona dobil grofovski naziv, leta 1814 pa še bavarski knežji naziv, ki je veljal za celotno rodbino, ne le zanj in prvorojence. Grbovni ščit ima v desnem zgornjem kotu moder kvadrat z mečem – takšen kvadrat je namreč v napoleonski heraldiki označeval grofovsko rodbino, meč pa vojaško osebnost. Venec v ščitu je sicer enak kot pri starejši vestfalski baronski rodbini Wrede, ki obstaja že od 13. stoletja, čeprav povezava med obema rodbinama ni dokazljiva oziroma je skoraj gotovo izmišljena.

Literatura:
Zrim, Karolina: Moji spomini na družino Matzenauer. Moravske Toplice: Občina, 2011.

Povezave:
https://en.wikipedia.org/wiki/Karl_Philipp_von_Wrede
http://www.royaltyguide.nl/families/fam-U-V-W/wrede/wrede-1.htm
https://de.wikisource.org/wiki/BLK%C3%96:Simbschen,_die_Freiherren_von,_Genealogie
https://de.wikipedia.org/wiki/Schloss_Matzenau