Grad Sevnica je sodil v posavsko posest salzburških nadškofov in je formalno kot njihov fevd ostal vse do leta 1803. Do druge polovice 16. stoletja so grad upravljali salzburški gradiščani ali pa so ga imeli v zakupu različni plemiči. Leta 1595 pa je grad kupil Inocenc Moscon, kar je pripeljalo do dolgotrajnih sporov glede njegovega formalnega lastništva. Šele leta 1637 so Mosconi v dogovoru s salzburško nadškofijo dobili Sevnico v dedni fevd, vrhovna oblast pa je ostala salzburška še nadaljnjih 170 let. Inocenc Moscon je neposredno po nakupu stavbo temeljito prezidal in jo spremenil iz srednjeveške utrdbe v sodobno rezidenco. Po končni obnovi je dal nad vhodni portal vzidati ploščo z dvema levoma, ki držita heraldična ščita njega in njegove žene Ane, rojene pl. Aichelburg. Pod grboma teče v dveh stolpcih napis: INNOCENT. MVSCHKAN ZVM LIECHTENWALD PISCHAZ VND AVF GVRCHKFELD. HAVBTMAN AVF ADLSPERG ZC / ANA MOSCHKANIN ZVM LIECHTENBALD GEPORNE VAN AICHELBVRG. Motiv levov-grbonovscev Cevc označuje kot »stereotipen in oblikovno šibak«. V samem napisu niti kjerkoli na heraldični plošči ni letnice 1597, ki jo navaja Stopar. Tudi Cevc ploščo le približno datira v čas »okoli 1597«. Nad heraldično ploščo je še ena plošča, na kateri je vklesano: Gedult ueberwundet alles (Potrpežljivost premaga vse).
Inocenc Moscon je pripadal družini, ki je v njegovem času šele začela strmo pot po družbeni lestvici. Po nekaterih raziskavah naj bi Mosconi izvirali iz mesteca Lovere SV od Bergama. V slovenske dežele so kot trgovci prišli v začetku 16. stoletja. Družbeni vzpon je kranjskim Mosconom omogočila dediščina po Janezu Krstniku Valvasorju – večino premoženja so podedovali prav njegovi nečaki Mosconi: Aleksander, Inocenc, Peter, Mihael in Mark Anton. Omenjeni bratje so tudi začetniki posameznih družinskih vej na Kranjskem in Štajerskem, od katerih je bila ena leta 1617 povzdignjena med barone, druga pa leta 1709 med grofe. Rodbina kot celota je v moški liniji izumrla leta 1927.
Inocenc, ki se je rodil okoli leta 1545 in umrl leta 1623, je bil, kot pravi napis nad heraldični plošči, tudi glavar v Postojni. Okoli leta 1570 se je poročil z Ano pl. Aichelburg, ki prav tako kot njen mož ni pripadala stari plemiški rodbini. Njen ded se je kot graški meščan še konec 15. stoletja imenoval Krištof Vierthaler. Ko je nekoč kralju Maksimilijanu posodil večjo vsoto denarja, mu je ta v zahvalo septembra 1500 podelil grad Aichelburg v Ziljski dolini, junija 1507 pa še dedni plemiški naziv s predikatom »Aichelburg«. Družina je nato opustila meščanski priimek Vierthaler in se imenovala le po Aichelburgu. Eden Krištofovih sinov, Jurij, je bil tudi oče Ane, kasnejše žene Inocenca Moscona.

Literatura:
Adler, XII, 1938, str. 435–441.
Cevc, Emilijan: Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom. Ljubljana: Slovenska matica, 1981 str. 171.
Kohla, Franz Xaver in Metnitz, Gustav Adolf in Moro, Gotbert: Kärntner Burgenkunde. Ergebnisse und Hinweise in Übersicht. 2. Teil. Klagenfurt, 1973, str. 3, 4.
Sapač, Igor: Stavbni razvoj gradu Sevnica. V: Grad Sevnica (ur. Oskar Zoran Zelič). Sevnica: Društvo Trg, 2011, str. 15–54 (28–29).
Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. 5. knjiga: Med Kozjanskim in porečjem Save. Ljubljana: Viharnik, 1993, str. 115–117.