Rodbina Garzarolli je izvirala iz Bergama in Caniole pri Bergamu in je bila del tamkajšnjega patriciata. Na Slovensko (v Senožeče in Gorico) so prišli najverjetneje na pobudo grofov (kasneje knezov) Porcia konec 16. ali v začetku 17. stoletja. Eden prvih Garzarollijev na Slovenskem je Franc Garzarolli, ki je bil 1610 pokopan v senožeški župnijski cerkvi. V 17. stoletju so različne linije dosegle plemstvo tudi v avstrijskih dednih deželah, npr. brata Janez Jakob in Elija leta 1620, Prosper leto dni kasneje (1621), leta 1647 je plemstvo s predikatom »pl. Garzarolhoff« dobil cesarski vojni komisar Matija Garzarolli (njegova veja je bila 1724 povzdignjena še v viteški stan), za Garzarollije na Kranjskem pa je bilo prelomno leto 1666, ko je cesar Leopold I. v plemiški stan povzdignil brata Janeza Jakoba in Pompeja iz Senožeč in jima k priimku Garzarolli dodal še predikat »pl. Thurnlackh«. Ta linija, ki se je ohranila vse do danes, se je v začetku 18. stoletja razdelila na tri veje – senožeško, tržaško (izumrla) in postojnsko.
Senožeška veja je imela rodbinsko grobnico prvotno v kapeli sv. Antona v senožeški župnijski cerkvi sv. Jerneja. V 19. stoletju pa so postavili novo grobnico ob vzhodni strani cerkve in jo obdali z železno ograjo. Nad vhodom je izklesan grb Garzarollijev z inicialkama F[ranz] G[arzarolli] in letnico 1896.

Literatura:
Preinfalk, Miha: Plemiški nagrobniki kot kulturni spomeniki. Gliptoteka. Razvojna možnost kiparstva v Ljubljani (ur. Jiři Kočica idr.). Ljubljana, 2007, str. 59–72.
Dolenc, Ervin: Senožeče: skupnost na prepihu. Koper, 1994, str. 24.
Wiener genealogisches Taschenbuch 1927/28, str. 85–87.