Strmol na Gorenjskem je eden redkih gradov oz. dvorcev na Slovenskem, katerega notranja oprema in inventar sta se praktično nedotaknjena ohranila do danes. Večino predmetov je zbral zadnji predvojni strmolski graščak Rado Hribar (1901–1944). Poleg dragocene keramike, srebrnine, steklenine se je ohranilo tudi veliko slikarskih in kiparskih del, pohištva in preprog. Obiskovalčevo oko pa v hodniku v prvem nadstropju pritegne še en predmet – iz lesa izrezljana in pozlačena angela, ki držita heraldični ščit. Grb na ščitu je pripadal Kseniji Gorup pl. Slavinjski (1905–1944), ženi Rada Hribarja, ki je bila v začetku januarja 1944 skupaj z njim umorjena nekje v cerkljanskih gozdovih.
Rodbina Gorup pl. Slavinjski je bila mlada plemiška rodbina, saj je plemstvo prejela šele leta 1903. Njen začetnik je bil Ksenijin ded Josip Gorup (1834–1912), doma iz Slavine na Notranjskem, ki si je uspel s prodornostjo in podjetnostjo pridobiti veliko bogastvo. Ustanovil je lastno podjetje, ki se je ukvarjalo predvsem s finančnimi posli; svoj kapital je vlagal v izgradnjo veliko poslovnih, stanovanjskih in turističnih objektih na Reki, v Ljubljani, dejaven pa je bil tudi na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji. Del svojih dohodkov je kot mecen poklanjal številnim kulturnim, humanitarnim in gospodarskim društvom. V tej zvezi je zgovoren podatek, da je do svojega 70. leta zbral kar 75 častnih diplom različnih mest, trgov, vasi in društev.
Za vse njegove zasluge je cesar Franc Jožef leta 1903 Josipa Gorupa povzdignil v viteški stan s predikatom »pl. Slavinjski«. Predikat je izhajal iz imena Gorupovega rojstnega kraja Slavine, Gorupova predanost slovenstvu pa se je zrcalila tudi v novo podeljenem plemiškem grbu, kjer je modri orel simboliziral Kranjsko. Štirinajst polj v prečki, ki je delila ščit, verjetno predstavlja Gorupovih 14 otrok, medtem ko je spodnji del ščita – jama in zmaj – povzet po rodbinskem grbu Gorupove prve žene Ane pl. Perghofer. Ker je bilo plemstvo dedno, je takšen grb uporabljala tudi Josipova vnukinja Ksenija (hči njegovega drugorojenca Milana (1870–1914)), na kar še danes spominja njegova upodobitev v lesu na gradu Strmol.

Preinfalk, Miha: Plemiški naziv in grb Josipa Gorupa. Kronika 58, 2010, št. 1 (Rodbini Kalister in Gorup), str. 157–162.
Rugale, Mariano in Preinfalk, Miha: Blagoslovljeni in prekleti, 1. del: Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Viharnik, 2010, str. 70–77.