»V letu 1909 se je moja žena velikodušno odločila, da se vrne k meni in z dejavno roko prevzame vodenje mojega doma.« Tako je v svojih spominih leta 1922 zapisal Karel vitez Strahl (1850–1929), takratni lastnik dvorca Stara Loka. Njegova žena Mimi (Marija Alojzija) pl. Lehmann (1854–1929) je bila svojega moža namreč kmalu po njuni poroki januarja 1886 zapustila in 23 let živela ločena od njegove mize in postelje. Kot nadaljuje Strahl v svojih spominih, je Mimi večino teh 23 let preživela v samostanu Brezmadežnega spočetja v Jarosławu na današnjem južnem Poljskem, kjer je poučevala glasbo in nemško literaturo. Vzroki za njen umik pred možem pa tudi za njeno vrnitev po skoraj dveh desetletjih in pol niso znani. Drži pa dejstvo, da je takoj po vrnitvi nastopila kot prava gospodarica in se je temeljito lotila notranje in zunanje prenove dvorca. V sobah v drugem nadstropju so položili parket, postavili so nove peči in kamin, na novo so prebelili vse hodnike in sobe, hkrati pa obnovili zunanjo fasado ter prebarvali vsa okna in vrata. Skoraj gotovo je bila ob isti priložnosti nad baročnim portalom vzhodnega pročelja dvorca vzidana tudi heraldična plošča z aliančnim grbom Karla viteza Strahla in Mimi pl. Lehmann. Zanimiv je zlasti Strahlov, saj je bil kot plemiški grb relativno nov. Okoli Strahlovega plemiškega naziva so se namreč porajali številni dvomi in nejasnosti, zlasti ob nameravani poroki Karlovega očeta Edvarda s Cecilijo pl. Pettenegg. Edvard svojega plemiškega porekla ni mogel nedvoumno dokazati, zato je s pomočjo bodočega tasta zaprosil za (ponovno) podelitev plemiškega naziva. Tega mu je najprej podelil Alojz knez Liechtensteinski leta 1848, 25 let kasneje (1873) pa mu je cesar Franc Jožef podelil še dedno avstrijsko viteštvo. Ob tem je bil potrjen tudi grb, ki ga še danes najdemo na dvorcu Stara Loka.
Lehmannov grb s sovo pa je iz leta 1780, ko je bil Jožef Lehmann (praded Strahlove žene Mimi) kot gubernijski svetnik in bančni administrator povzdignjen v plemiški stan.

Literatura:
Polec, Janko: Spominu Edvarda in Karla Strahla. Zbornik za umetnostno zgodovino 10, 1930, str. 43–210.
Preinfalk, Miha: Plemiške rodbine na Slovenskem, 18. stoletje; 1. del: Od Andriolija do Zorna. Ljubljana: Viharnik, 2013, str. 83-90.
Rugále, Mariano in Preinfalk, Miha: Blagoslovljeni in prekleti. 1. del: Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Viharnik, 2013, str. 174–178.