Grb Simona Wilfana v Novem mestu
NOVO MESTO, KAPITELJSKA CERKEV SV. NIKOLAJA
Nahajališče grba: nagrobna plošča
Zgodovinski in nabožni pisec Simon Wilfan se je rodil 20. oktobra 1802 v Karlovcu št. 41 (danes Poljanska cesta 1) v Škofji Loki kot sin tamkajšnjega meščana, barvarja Antona Wilfana in njegove žene Mine Jesenko. V krstni knjigi je priimek zapisan kot Bilfan, družina pa je vse do začetka 20. stoletja priimek pisala kot Wilfan. Simon je vse šole naredil v Ljubljani (nekaj časa je bil tudi Prešernov sošolec, študiral pa je skupaj s Slomškom in Barago), nato pa je bil leta 1825 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je deloval v več gorenjskih krajih, nato je leta 1834 postal vojaški kurat v 17. pehotnem polku in leta 1838 župnik v Kranjski Gori ter tam ostal naslednjih 28 let. Leta 1867 je odšel v Novo mesto, kjer ga je cesar najprej imenoval za kanonika, dve leti pozneje pa še za 27. novomeškega prošta. Na tem mestu je ostal do smrti 4. novembra 1881. Pokopan je v kripti kapiteljske cerkve oz. stolnice v Novem mestu, kjer je še danes vidna njegova nagrobna plošča z grbom.
Wilfan je sestavljal nabožne spise, pridige, kateheze, posebno pa si je prizadeval za ureditev kapiteljskega arhiva in je znatno povečal kapiteljsko knjižnico. Za svoje delo je leta 1876 prejel red železne krone III. stopnje, na podlagi česar je zaprosil še za avstrijsko plemstvo. Ker je bil sam kot duhovnik brez potomcev, je poskusil že leto pozneje svoj plemiški naziv in grb prenesti na nečaka Jožefa Vilfana, ki je bil takrat gradbeni adjunkt pri c. kr. pomorski upravi v Trstu, vendar je bila prošnja zavrnjena. Po smrti Jožefa Vilfana je leta 1908 enako prošnjo vložil tudi njegov sin Franc v svojem imenu in imenu svojih treh bratov Pavla, Alfonza in Jožefa, vendar je bila tudi to pot prošnja zavrnjena. Plemstvo Simona Wilfana je tako ugasnilo že z njegovo smrtjo leta 1881.
Literatura:
Dolinar, France Martin: Prošti novomeškega kapitlja 1493–1993. Novo mesto, 1993, str. 139–141.
Rugále, Mariano in Preinfalk, Miha: Blagoslovljeni in prekleti. 1. del: Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Viharnik, 2009, str. 201–202.
Slovenski biografski leksikon 4. Ljubljana, 1980–91, str. 471–472.
Štukl, France: Knjiga hiš v Škofji Loki I. Predmestja Karlovec, Trata, Studenec, Kapucinsko predmestje. Škofja Loka, 1981, str. 42.