Grb družine Witzenstein v Ljubljani
LJUBLJANA, KRIžEVNIšKA ULICA 7
Nahajališče grba: portal
Nad vhodom v hišo v Križevniški ulici 7 v Ljubljani je vzidan kamnit grb, nad katerim je izklesana letnica 1658. Grb pripada družini Witzenstein, ki je bila lastnica hiše v 17. stoletju. Prvi iz družine, ki je bil deležen povzdiga v plemiški stan, je bil mestni sodnik in župan Marko Witz leta 1630. Eden njegovih sinov, Karel, je bil leta 1635 imenovan za rudarskega sodnika za Kranjsko in Goriško. Po Valvasorjevih besedah je funkcijo leta 1654 predal baronu Rosettiju, potem ko je zbolel in ni imel več upanja na ozdravitev (kljub temu je potem živel še skoraj dve desetletji). Kot rudarski sodnik je uradoval v svoji hiši v (današnji) Križevniški ulici 7 (nekoč 9), za katero je leta 1646 dobil cesarsko zaščito, t. i. salvo guardio. Ob tej priložnosti mu je cesar rodbinsko ime Witz razširil s predikatom Witzenstein in mu izboljšal grb. V starega Witzevega z levom in lilijami je takrat prišel še rudarski škrat s cepinom v roki, ki je simbolično opozarjal na Karlovo dejavnost na področju rudarstva. Svoj novi grb je dal Karl pozneje vklesati tudi nad vhod svoje hiše v Križevniški (verjetno ob njeni prenovi) in tam ga vidimo še danes.
Karel, ki si je z dvema porokama finančno precej opomogel in kupil zemljiško posest (Hotič ob Savi, gospostvo Lebek s trgom Vače, grad Ponoviče pri Litiji, Boltija in Gabrje pri Gabrovki), je bil leta 1667 povzdignjen v baronski stan. Takrat se je njegov predikat razširil z imeni njegovi zasavskih posesti, malenkostno pa se je spremenil tudi grb.
Rodbina Witzenstein je v moški liniji izumrla že proti koncu 17. ali v začetku 18. stoletja.
Literatura:
Preinfalk, Miha: Plemiške rodbine na Slovenskem, 17. stoletje; 1. del: Od Billichgrätzov do Zanettijev. Ljubljana: Viharnik, 2014, str. ***